Zala govori,…

Zala govori,…

Verjetno najboljše, da začnemo na začetku.

Od majhnega sem bila in sem še vedno nora na živali. Celo otroštvo sem domov nosila razne glodavce, pajke, paličnjake, žabe in še cel spisek drugih živali, ker mi psi  niso bili dovoljeni.

Od nekdaj sem imela željo po delu z živalmi, česar pa si nikoli nisem predstavljala je, da bom ubrala, na svoj način, stransko pot, saj sem se šolala za veterinarja in šolanje tudi uspešno zaključila, s čimer sem pridobila naziv – vet. tehnika.

Če sem popolnoma iskrena, sem že v zgodnji fazi šolanja ugotovila, da tega poklica ne bom opravljala, ne glede na ljubezen, ki jo imam do živali. Dejstvo pa je, da me to vseeno ni odvrnilo od tega, da sem iskala načine kako biti v osebnem in profesionalnem življenju povezana z živalmi in delom z njimi. Ta želja, predvsem želja po delu s psmi, je postala še močnejša in še očitnejša, ko sem v kasneje postala lastnica Tibetanskega terierja. Z vstopom Niyama v moje življenje je na nek način moja življenjska pot postala jasna, čeprav tega takrat še nisem vedela.

Zavedanje in vsi odgovori na moja vprašanja, kaj in kako, so prišli pravzaprav v času družinskega kosila.

Kot že ničkolikokrat prej, je bil to še en dan, ko sem za mizo jamrala in se pritoževala, kakšen je Niyam prišel iz pasjega salona, kako grozno je postrižen, kako dejstvo ali ga češem ali ne sploh nima veze, rezultat je vedno enak. Nezadovoljstvo z moje strani.

 Pomembno mi je, da poudarim, da pred toliko leti, ta poklic niti ni bil tako pogost, popularen ali razumljen kot je danes, posledično je primanjkovalo dobro šolanih frizerjev, z veliko prakse, pravo mero znanja in samozavesti.

No in ob vsem tem jamranju, ki ga je moja družina poslušala že tolikokrat, me moj oče pogleda in reče: “Zakaj pa ti, nebi postala pasji frizer? “. To bi pomenilo, da bi lahko Niyama sama strigla, jaz bi bila srečna, posledično pa bi bili srečni vsi okoli mene, ker nebi več poslušali konstantnih travm o mojem oskubljenemu psu.

Mislim, da je bilo to prvič, ko sem dejansko pomislila, da sem dobila odgovor na vse svoja vprašanja, ki so se vezala na mojo prihodnost in mojo poklicno pot. Po premisleku je sledila domača naloga. Pregledala sem kar nekaj posnetkov, salonov, seminarjev, člankov, slik,… in pomislila: “to je to – to bi lahko počela”.

Stara sem bila 20 let, ko sem se odpeljala na Dunaj, opravila tečaj in s tem postala, pasji frizer.

Daleč od tega, da sem se takrat zavedala kaj to pomeni. Ob vrnitvi, z diplomo v roki, se je moja borba šele začela.

Eno leto sem se učila, iskala modele, strigla in delala nege brezplačno ali pa samo za povračilo stroškov materiala. Manjkalo mi je zaupanja vase in v svoje znanje ter sposobnosti. Vse to je prišlo s kilometrino, s prakso, z vajo, vajo, vajo in še enkrat vajo.

Danes imam svoj salon že 5.leto, strižem popolnoma drugače kot na začetku, predvsem pa se ne ustrašim, da psa nebi mogla urediti ali da lastnikom nebi mogla ustreči pri njihovih željah. To je tista samozavest, ki jo prinesejo izkušnje in z leti nabrano znanje. In šele zdaj sem resnično ponosna na sebe in svoje dosežke, uspehe, neuspehe, padce in vstajanja ter vse borbe in trud.

In iskreno sem hvaležna gospe Jani, saj je bila prav ona tista, ki mi je ob vrnitvi v Slovenijo ponudila roko pomoči in mi omogočila, da se z delom v njenem salonu poženem v divji svet pasjega frizerja.

In še vedno je težko verjeti, da se mi je po 5 letih samostojne poti, pridružila tudi prijateljica in, po novem, poslovna partnerica, Kristina. Resnično sem vesela, da sem začela predajat svoje znanje in hvaležna, da mi ljudje zaupajo dovolj, da jim ga lahko predam.

Skupaj sva se razširili tudi na ponudbo, in poleg pasjega salona, odprli še butik ter dnevno varstvo.

Moja želja je, da lahko za živali in lastnike ter njihove potrebe poskrbimo na enem mestu. Jim zagotovimo kvalitetne storitve in preostalo ponudbo.

To je razlog za sloganom – popolna nega od glave do repka.

Moj osebni uspeh ali uresničitev želje pa je, da omogočim ljudem, ki si želijo stopati po tej poti, kvalitetno izobrazbo, ki bo temeljila na želji po delu z živalmi, skrbi in negi za živali in ne na zaslužkarstvu ter izkoriščanju ljudi. Želim, da bodoči pasji frizerji uživajo v svojem delu, tako kot v tem uživam jaz. Tukaj smo zaradi ljubezni do živali.

Zala